Huaraz in okolica

Po boleči ločitvi od 2/3 naših popotnic, ki je odletela proti domu - priznam, tekle so solzice :) - se je zadnja tretjina z več kot razpolovljeno družbo podala na nočno pot proti Huarazu - zbirališču za vse vzponov željne alpiniste v osrčju Cordillere Blance.

Prvi dan v Huarazu so nekateri izkoristili za rafting po reki Rio Santo, drugi pa smo preizkusili trpežnost zadnjih plati na konjih. Teren okrog Huaraza je pravi divji zahod - veliko prahu in kaktusov. Žal še nimam nobene fotke, da vam pokažem to zlitje živali in človeka ;).

Med vožnjo na rafting smo v eni izmed okoliških vasic naleteli na praznovanje. Pri nas bi temu rekli "žegnanje". Pravi spopad med indijansko ter konkvistadorsko versko kulturo.

Postanek v okoliških termah, ki premorejo plezalno steno na kateri se odvijajo tudi mednarodna tekmovanja.

domačini....

in slovenska konkurenca....

Po napornem dnevu smo si privoščili konkretno večerjo - tipično peruansko jed "pachamanca". Gre za ogromne količine hrane (koruza, krompir, neka posebna vrsta sladkega "krompirja" fižol in tri vrste mesa) zavite v bananine ali koruzne liste ter spečene v zemlji. Iz tega predvidevam tudi ime, "pachamama" v jeziku kečua namreč pomeni mati zemljo.

Drugi dan smo po večini preživeli na ogledu odprtega kopa zlata - rudnik Pierina v okolici Huaraza. Neverjetno, še takrat ko ne vozim moram pihat. Obvezen del pred vstopom na področje izkopa je preverjanje alkoholiziranosti obiskovalcev.